Svoje otroštvo, mladost in del življenja sem preživela sredi Gorenjske, v vasi blizu Kranja. Dolga leta sem bila zaposlena v eni od velikih podjetij v Kranju, ki mi je omogočilo širitev znanj tujih jezikov - nemščine in angleščine. KAsneje pa sem se učila tudi ruskega jezika. Neko jesen pa sem iz želje po nečem novem začela obiskovati tečaj za turistične vodnike pri Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani. Po uspešno opravljenem pisnem, ustnem in strokovnem delu izpita sem pridobila državno licenco za turistično vodnico, kar je pomenilo tudi novo izobrazbo oziroma nov poklic. S to dejavnostjo sem se na začetku ukvarjala redko, ob sobotah, a sem kmalu ugotovila, da mi je to delo v veliko veseje, saj sem stalno spoznavala nove kraje, nova področja in s tem širila svoje znanje in obzorje. Ker pa vse to vodniki predajamo naprej potnikom, turistom, dobimo še večji zagon in nas vleče naprej. 

Po velikih spremembah in premikih v življenju, saj nobena stvar ni večna, sem se z vsem predznanjem, veliko volje do učenja in veselja do dela z ljudmi začela profesionalno ukvarjati s turističnim vodenjem. To je sedaj moja glavna dejavnost, moj hobi. Nobena stvar pa ne pride sama. Koliko ur, dni, tednov je včasih potrebno, da preberem knjige o neki novi državi, destinaciji, da si naprimer iz nemške literature naredim povzetek vsebine, opisov mest, znamenitosti, osebnosti, dogodkov. Šele po dobri pripravi gradiva ali ob dobrih zapiskih se prične učenje. Dobrodošla so tudi različna predavanja, včasih potrebni predogledi destinacije. Vsaka pot, četudi dopustniška, je zame hkrati odkrivanje nečesa novega ali vsaj bolj temeljito raziskovanje že poznanega. Ob vsem tem veliko pozornosti dajem tudi ustrezni glasbi, ki se navezuje na kraj izleta, potovanja, če je to le mogoče in potniki to sprejemajo. Vsaka skupina je namreč drugačna in se je treba potnikom čimbolj prilagoditi. Včasih je zato potrebno veliko izkušenj in energije, včasih tudi kaj spodleti, tako kot povsod na delovnem mestu. Če se na napaki kaj naučimo, je to samo naša dobra izkušnja.

Pred nekaj leti sem poslušala na Višji šoli za turizem Bled tudi predavanja na temo turizma na Gorenjskem in po uspešno opravljenem pisnem ter praktičnem delu izpita pridobila še licenco za lokalno vodenje po gorenjskih občinah. Koliko neznanega po znani Gorenjski smo skupaj odkrivali.

Med najrazličnejšimi skupinami, ki sem jih do sedaj vodila na izletih, so bili tudi povsem drugačni potniki, ljudje z različnimi motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Verjetno sem tudi zaradi svojih izkušenj v prvi službi, kjer sem delala s tako različno strukturo zaposlenih, povsem suvereno lahko vodila tudi takšne specifične skupine.

Zasebno namenjam veliko pozornosti zdravemu načinu življenja, gibanju v naravi, športu, prehrani, glasbi in se znam veseliti drobnih stvari, ki mi polepšajo dan. V življenju sem šla skozi velike preizkušnje in samo s pozitivno naravnanostjo ter vero v svoje cilje mi je uspelo vse to premagati. Pomemben se mi zdi tudi human, iskren odnos do vseh ljudi, ki nas obkrožajo.

NOBEN VETER NI UGODEN ZA LADJO BREZ CILJA. Montaigne

Reka življenja

Življenje je kot dolga reka,
od izvira k izlivu se izteka,
mnoge zalive, soteske, meandre ima,
zanjo le zakon narave velja.

Vse ovire, mostove, neurja zdrži,
ko na poti k izlivu, v morje hiti,
vse svoje bregove z valovi objame,
vso nesnago pa tudi lepote narave na pleča prevzame.

Nje barva zelena, rjava al’ modra je,
prav vsaka občudovanja vredna je,
spoštujmo vse reke, potoke, morja,
saj naša življenja odvisna so prav od čistih voda.

Vsak človek svoj lasten odtenek kože ima,
vsakega od nas se po duši in umu spozna,
vsak svoje življenje po svoje živeti želi,
spoštujmo, cenimo in pomagajmo si,
naj reka življenja nam teče s kar najmanj skrbi.