SLOVENIJA - MOJA DEŽELA
Slovenija je enostavno lepa. Poleg naravnih lepot ima bogato kulturo, tradicijo, kulinariko. Številni poznani umetniki, glasbeniki, športniki, zdravniki, znanstveniki so poznani in priznani tudi po svetu.
Ljubljanski “zmajčki” na Zmajskem mostu pomigajo s svojimi repi samo takrat, ko gre devica čez most, takšen je nov zaključek legende o Argonavtih, ki so potovali preko naših krajev proti Jadranu, tudi po Ljubljanskem barju, ki je že vključeno v seznam UNESCO kot naravna in kultura dediščina sveta.
Obalna mesta Koper, Izola in Piran ter predvsem Sečoveljske soline so tudi za tuje turiste pravi fenomen, ki se mu ne morejo načuditi. Ali vi dovolj cenite Piransko nerafinirano sol, jo uporabljate doma?
Vigenjc v Kropi je kraj, kjer si lahko vsak turist s kovaškim kladivom nad žerjavico in na nakovalu sam skuje svoj žebelj in ga vzame domov za spomin na obisk železarske Krope.
Encijan ali svišč, planika, murka, avrikelj ali lepi jeglič so le nekatere naše najlepše zaščitene alpske cvetice, pogosto opisane in opevane v najlepših melodjah. Lepo jih je videti in fotografirati v naravnem okolju, le malo se je potrebno potruditi zato.
Novomeški prošt Jurij Slatkonja je bil eden prvih dunajskih škofov, dirigent v dvorni cerkvi in soustanovitelj predhodnikov Dunajskih pojočih dečkov. Pokopan je v kripti dunajske stolnice svetega Štefana, kopijo nagrobnika pa lahko vidimo v kripti Kapiteljske cerkve v Novem mestu.
Idrija je poznana po nekdanjem zelo pomembnem rudniku živega srebra, žene rudarjev so začele s klekljanjem čipk, gostilničarji pa s kuhanjem žlikrofov. Tudi mesto Idrija je poleg Škocjanskih jam in Barja na seznamu UNESCO. Obiščite ga.
Jesenice so kot prenovljeno železarsko mesto, kjer so izumili feromangan, dobile povsem novo podobo s simbolom narcise. Veliko znanih osebnosti je bilo povezanih s tem mestom, ki so ponesli ime celotne Slovenije v širni svet.
Ajdovščina in pobočje nad njo je bilo davno tega prizorišče bitke med dvema cesarjema in po zmagi Teodozija je bilo rimsko cesarstvo razdeljeno na vzhodni in zahodni del, meja pa je potekala prav preko Vipavske doline. Obzidje je delno še vidno.
Maribor je prestolnica Štajerske in hkrati tudi vzhodnega dela Slovenije. Za pravično mejo z Avstrijo se je z maloštevilnimi vojaki boril Rudolf Maister. Na pobočju Pohorja je vsako leto tekmovanje za FIS pokal oziroma Zlato lisico. Najstarejša vinska trta raste na Lentu ob Dravi, Martinovanje ima zato tu bogato tradicijo in velik pomen.
Oljčno olje, hladno stiskano, nerafinirano in zato zelo kakovostno ima pri nas vedno večji pomen. Pridelovalci in poznavalci na Primorskem vam bodo znali povedati velike razlike med domačimi in industrijsko pridelanimi ter obdelanimi olji.
Jezera so naša velika naravna bogastva. Cerkniško je fenomen, ki ga je raziskoval že slavni Janez Vajkard Valvasor, Bohinjsko je z okoliškimi gorami izjemno po lepoti, Blejsko je najbolj poznano zaradi otoka in gradu nad njim, Triglavska so kot biseri sredi gora.
Argonavti so se s svojo ladjo in zlatim runom ustavili pred zadnjim izvirom reke Ljubljanice - Močilnikom pri Vrhniki. Kot kraška reka ponikalnica ima kar 7 različnih imen, njen prvi izvir je tam daleč pod Snežnikom.
Dolenjska je s svojimi gradovi, samostani, vinskimi griči ena od najbolj zanimivih pokrajin. Prestolnica Novo mesto, otoško mestece Kostanjevica na Krki, Pleterska kartuzija z izjemno akustično cerkvijo, pletersko viljamovko in slivovico, Gadova peč - zibelka cvička.
Erazem Predjamski je bil kot vitez v srednjem veku strah in trepet dežele Kranjske in tudi Goriške. V spomin nanj so tam vsako leto “viteški dnevi”. Bližnja Postojnska jama je najbolj obiskana naravna znamenitost pri nas.
Žirovnica kot občina združuje vasi “Kašarija” pod mogočnim Stolom. Tu so bili rojeni tudi številni znani Slovenci: zgodovinar in filolog Matija Čop, bratje Janša, pisatelja Finžgar in Jalen, knjižničar na Dunaju Knafelj, pesnik Prešeren, škof Pogačar.
Evangeličani so pri nas v največjem številu zastopani v Pomurju. Ta pretežno ravninska pokrajina pa ima tudi največjo raznolikost v kulinariki, največ mineralnih in termalnih vrelcev, največji vrtnarski center za vzgojo orhidej, največ kolesarskih stez, največ sladkih vin. Dovolj razlogov za obisk teh krajev in prijaznih ljudi.
Ljubljana je že nekaj let ena od najbolj obiskanih evropskih prestolnic. Ljubljanica kot vodna žila ji daje z grajskim gričem še posebno lep videz. Ljubitelji arhitekture, umetnosti, kulture in kulinarike imajo kaj videti, obiskati, slišati in okusiti.
Aljažev Jakec iz Zavrha pod Šmarno goro nad Ljubljano se je prvič srečal z Bogom, ko mu je zaradi radovednosti in nerodnosti padlo Sveto pismo s police na glavo. Odrasli Jakob je postal duhovnik in župnik na Dovjem, ki je dal na svoji odkupljeni zemlji na vrhu Triglava postaviti znameniti stolp kot znak naše, slovenske gore. Sedaj je to “sveta gora” za vse slovenske ljubitelje gora.
3 x L = I LOVE SLOVENIA
3 x M = MOJA SLOVENIJA
BELA KRAJINA je zanimiva deželica na naši južni strani ob reki Kolpi. Poleg malih mest ima naravne parke, med njimi tudi Park Kolpa. Ena od posebnosti tam je ŠOKČEV DVOR v Žuničih. Obnovljena stara domačij je sedaj etnološki muzej, ki ima kaj pokazati, veliko povedati in dobrega poizkusiti. Zelo atraktivno je pletenje izdelkov iz ovčje volne na resnično maxi pletilkah. Tudi tučenje lanu in tkanje platna vam pokažejo. V Adlešičih so na eni od domačij vrhunski specialisti za tkanje lanenega platna, šivanje in vezenje izdelkov iz platna ter za okraševanje pisanic. Eden od domačinov redi čredo ovac in pujse “mangulica”, ki dajejo izjemno kvalitetno meso in slanino. Vzdolž Kolpe je vedno več vzorno in sodobno urejenih ter zato dobro obiskanih kampov. V DRAŠIČIH je nenavadna stavba Soseske zidanice, kjer velja za plačilno sredstvo članov te soseske vino. Še pred svetovno vojno je bil ta običaj pri belokranjskih vinogradnikih vsakdanji, sedaj je ta vasica fenomen Bele krajine s to posebno skupnostjo in njihovimi strogimi pravili. Blizu je majhna vas RADOVICA, kjer je v stari kmečki hiši urejena učilnica iz sredine 20. stoletja, v njej pa najavljene obiskovalce temeljito pouči in izpraša “zelo strog vaški učitelj” s palico in kredo v roki. Če se želite tu nasmejati do solz, se le odpravite v šolo “Bistra buča”, ne bo vam žal ene ure časa. Ogleda vredne so znamenitosti v središču Črnomlja, tudi obe cerkvi in moderen muzej ter postanek v odlični domači gostilni, vedno polni gostov od vsepovsod.
SLOVENSKA BISTRICA ima odlično urejen velik dvorec z več muzejskimi zbirkami, zraven je tudi muzej starodobnih vozil, motorjev in nekaterih strojev. Južno od mesta v smeri Poljčane je v vasi KRIŽNI VRH pri Laporju zasebni MUZEJ ŠIVALNIH STROJEV z okrog 400 eksponati, od teh je marsikateri zelo redek in dragocen. Lastnik, zbiratelj in restavrator gospod Marijan Babič vam bo z veseljem predstavil to izjemno in redko zbirko, ki je primerljiva s podobnimi po Evropi glede vrst in tipov strojev, le da je njegova zbirka urejena v domačem vaškem okolju, kjer je bila nekoč v tej hiši šivilska delavnica. Šivalne stroje so na začetku izdelovali tudi v tovarnah Opel, Peugeot, Mercedes, Dürkopp, ne le v najbolj poznanih tovarnah Singer, Pfaff, Veritas ter v Mirni pri Trebnjem.
Mimo samostanskega kompleksa Studenice s cerkvijo v obnavljanju vodi cesta v smeri Makole. V Studenicah je odcep desno za majhno KRIŽEČO VAS pod ošiljenim Bočem v Dravinjski dolini. “Vas sredi ničesar” je eco-etnološko naselje z več odličnimi in zasluženo prejetimi priznanji: najlepša vas v Sloveniji že leta 2005, srebrno evropsko priznanje Entente Florale, priznanji za “naj tematske poti” in 6 zlatih vrtnic za “urejenost naselja” od Turistične zveze Slovenije ter TZ Štajerske. Ob najavi se sredi vasice lahko naučite peči kruh, meljete moko v mlinu na veter, spoznate čebeljnjak, stiskate sadje v stiskalnici, se udeležite vaške tržnice ali se samo okrepčate v odlični gostilni sredi vasi, kjer so domače prav vse jedi.
Zanimiv je tudi PUHOV MUZEJ sredi Slovenskih goric, v majhni vasi SAKUŠAK nad Juršinci. Tam je bil rojen Janez Puh, ki se je potem proslavil v avstrijskem Gradcu kot konstruktor koles, motorjev in avtomobilov, celo v izdelavi letalskega motorja se je poizkušal. Veliki izumitelj si zasluži vaš čas za ogled tega malega muzeja in filma ter dodatnih razlag skrbnika muzeja, ki je Puhov pra-pranečak, sicer pa dolgoletni aktivni član Društva ljubiteljev starodobnih vozil, ki vzorno sodeluje z avstrijsko tovarno Puchwerke v okviru koncerna Magna v Gradcu.
