To deželo sredi velike Panonske nižine obrobljajo Karpati, na 3 dele jo delita reki Donava in Tisa, morje jim delno nadomešča veliko Blatno jezero. Madžarski jezik spada v ugrofinsko skupino, večina prebivalcev so rimokatoliki, kalvinisti in protestanti. Slovenci in drugi evropski narodi Madžare že od nekdaj imenujemo Ogri, kar pride od imena pokrajine Ugrije ob pogorju Urala, od koder so se v prvem tisočletju postopoma preseljevali proti jugozahodu in se končno za stalno naselili v Panoniji. Ime Madžari so prevzeli po imenu enega od njihovih velikih plemen Megyeri. Na njihovo kulturo in etnologijo ter jezik so v celem tisočletju vplivali tako tudi drugi narodi, s katerimi so prihajali v stike: Mongoli, Rusi, Tatari, Turki, Slovani, Germani, Romi. To je glavni razlog za tako izjemno raznolikost v besedah madžarskega jezika, narodnih običajih, noši, umetnosti, glasbi in hrani. Zelo izviren je sedaj njihov turistični slogan “Madžarska je različna, drugačna” oz. v angleščini “Hungary is different”.
Le kdo ne pozna rdečih vrečk z mleto papriko, domače gostilne čarda, plesa čardaš, ki ima osnove v temperamentni ciganski glasbi. Po svetu je poznano njihovo belo vino iz pokrajine Tokaj pa tudi rdeče vino “bikova kri” iz okolice mesta Eger, legenda o imenu tega vina je še posebno zgovorna. Konji so njihova velika strast, prava profesionalnost, predstave z njimi so nepozabne. Posebnost je tudi njihova avtohtona pasma prašičev “mangulica”, ki po kvaliteti mesa ter razmerju nenasičenih in nasičečenih maščob bistveno prekaša klasične farmske pasme. Salame PICK in drugi suhomesnati izdelki ter račja in gosja jetra ali paštete iz njih slovijo po vsej Evropi in še marsikje po svetu. Tudi esterhazijeva in doboš torta sta tipični, vrhunski madžarski sladici.
BLATNO JEZERO je večje od Bodenskega in Ženevskega, dolgo je skoraj 80 km in samo do 12 m globoko, glavni pritok je reka Zala, preko kanala Siofok višek vode odteka v Donavo. Poleti zaradi velike vročine voda močno izhlapeva, s tem se niža nivo jezera, ki se zelo hitro ogreje in je primerno za kopanje. Uporabljajo tudi zdravilno blato z veliko vsebnosti žvepla in drugih mineralov, zdravilišče je v turističnem kraju HEVIZ. V močvirjih okrog jezera se zadržujejo številne ptice, tam gnezdijo ali samo počivajo med selitvami; to je pravi raj za ornitologe in druge opazovalce ptic. Območje je vključeno v mednarodno Ramsausko konvencijo. Večje turistično naselje ob jezeru je KESZHELY (po slovensko to pomeni kostel), kjer je bila nekoč najpomembnejša plemiška družina Festetics, zelo napredno misleči in izobraženi člani te rodbine so bistveno vplivali na razvoj tega okolja. Tam je zasebni muzej dragocenih avtomobilov cadillac. Ob južni obali je naselje SIOFOK s številnimi hoteli, počitniškimi hišami, vilami, apartmaji in sobami vseh kategorij. Tu poleti organizirajo festivale popularne in tudi operetne glasbe. Veliki skladatelji Bartok, Lehar, Liszt in Kalman so predstavniki klasične madžarske glasbe, skupina Gipsy King je poznana po odlični romski glasbi. Blizu jezera je kar nekaj velikih kmetijskih posestev, poznanih pod imenom “pusta”, kar sicer pomeni madžarsko stepo. Obisk ene od takih “pust” vam bo ostal še dolgo v spominu, še posebno, če boste tam ostali več kot le en dan. Nasproti Siofoka je na polotoku naselje TIHANY - “zgodovinska zakladnica” območja Balatona. Preko jezera se lahko peljete tudi s trajektom. V tem kraju se je zadrževal nekaj časa po 1. svetovni vojni izgnani avstrijski in ogrski kralj Karl IV. Poslednji z družino, dokler niso imeli urejenih dokumentov za odhod na portugalski otok Madeiro. V Narodnem parku Zalavar je še okrog 300 avtohtonih a zelo ogroženih madžarskih bivolov, velika posebnost v Evropi, podobno kot so zobri na severu Poljske. V tem parku se zadržuje tudi veliko vrst ptic, metuljev, insektov in močvirskih živali.
Na jugu ob meji s Hrvaško je mesto PECS, še posebno lepo obnovljeno, odkar je bilo ena od evropskih prestolnic kulture pred nekaj leti. V rimskem času se je naselje imenovalo “quinque ecclesae” ali “pet cerkva”, po čemer je dobilo kasneje krajše ime Pecs. V srednjem veku je imelo svojo univerzo, iz turškega obdobja so ostale nekatere stavbe, đamije, kopališča in dragoceni predmeti, sedaj na ogled v muzejih. Tu je raziskovalni inštitut za vinarstvo z bogato zbirko vin. V tem mestu je pred več kot 150. leti družina Zsolnay ustanovila tovarno porcelana z mednarodnim slovesom in ugledom še danes. Možno si je ogledati njihov muzej.
SZEGED se je kot mesto razvilo na ruševinah rimskega naselja v srednjeveškem obdobju za čas vladavine kralja Bela IV., ki je moral poskrbeti za trdnjavo in obrambne objekte pred osvajalno turško vojsko. Kljub temu so Turki zavzeli tudi to mesto in v njem zapustili kar nekaj sledi. Mesto se nahaja ob sotočju reke Maroš in Tise, ki sta ob koncu 19. stoletja povzročili katastrofalne poplave, da je bila večina stavb povsem uničena. Z mednarodno pomočjo so mesto na novo zgradili, v spomin na to se predeli mesta in ulice imenujejo po mestih evropskih držav, ki so sodelovale pri obnovi. Sedaj je to eno od glavnih izobraževalnih središč z zelo priznano Univerzo. Organizirajo tudi mednarodne sejme, razstave in športne prireditve. Tu sta leta 1989 na svetovnem mladinskem tekmovanju v veslanju prejela zlato medaljo Iztok Čop in Denis Žvegelj z Bleda.
MOHACS je zgodovinsko izjemno pomemben kraj, v bližini katerega sta se odvijali dve hudi bitki med avstrijsko in osmansko vojsko. Poraz v prvi in zmaga avstrijske ter zavezniške vojske v drugi bitki sta bistveno vplivali na razmere po vsej srednji Evropi. Potek in pomen obeh bitk pri Mohaču je predstavljen v muzeju z ogromno panoramsko sliko, dolgo 120 m, trije umetniki so jo v Belgiji izdelovali več kot dve leti. V muzeju na prostem je predstavljena stavbna arhitektura iz vseh delov Madžarske. Zelo burna zgodovina je simbolično predstavljena v Parku madžarskih junakov z njihovimi doprsnimi kipi. Med njimi so upodobljeni tudi kralj Arpad, Bela IV., Matija Hunyadi - Korvin, grof in velik domoljub Rakoczi, grof in reformator Szechenyi in drugi junaki.
BUDIMPEŠTA je ena od prestolnic nekdanje velike Habsburške monrahije, zato ima tudi zelo podoben videz kot ga ima Dunaj. Mesto sestavljajo trije deli: Obudim in Budim na eni strani široke Donave ter Pešta na drugi. Tudi tu je bilo nekoč naselje velike rimske garnizije, imenovalo se je Aquincum. Med vladarji, ki so najbolj vplivali na nastanek in razvoj mesta v srednjem veku, so bili prvi madžarski kralj Štefan Arpad, cesar Sigismund Luxemburški in Matija H. Korvin (za Slovence kralj Matjaž). Mesto je bilo večkrat zavzeto, izropano, porušeno, na novo zgrajeno, požgano, zbombardirano in spet obnovljeno. V globinah pod njim je več kot 120 toplih vrelcev, zato so termalna kopališča tu že od samega začetka. Svoje sledi so tudi v tem velikem mestu zapustili Turki in Habsburžani. Nekatere cerkve so bile spremenjene v đamije in sedaj v njih občudujemo osmansko umetnost in arhitekturo. Veliko prenovo je mesto dočakalo ob 1000-letnici madžarske države: ogromna stavba Parlamenta, Ribiški grad, gledališče, operna hiša, več izjemnih mostov preko Donave, plemiške palače, obnovljen stari grad in citadela ter številni spomeniki so nastali v tem obdobju v drugi polovici 19. stoletja. Takrat so dobili tudi električno in telefonsko napeljavo (le-to po zaslugi Nikole Tesla), prvo podzemno železnico v Evropi, zgrajeni sta bili mogočni stavbi ob dveh železniških postajah. Ogrska kraljevina je segala na jugu do Kvarnerskega zaliva, eden od madžarskih dolgoletnih predsednikov, Janos Kadar, je bil rojen na Reki. Izjemno težko obdobje so preživljali v 20. stoletju, posebno v letih po 2. svetovni vojni do osamosvojitve konec stoletja, ko so pomagali “zrušiti železno zaveso” v vzhodni Evropi.
Med najlepšimi stavbami v mestu so: obnovljena kraljeva palača, Matijeva cerkev in Ribiška trdnjava na Grajskem griču, odličen razgled je s citadele na Gellertovem griču, blizu je z južne strani velik kompleks stavb Tehnične univerze. Preko reke v predelu Pešte se bohoti več kot 260 m dolga stavba madžarskega parlamenta. V njej je kar 700 soban, 27 vhodov, krasi jo 88 velikih kipov madžarskih kraljev, princev in drugih osebnosti, za vse pozlatitve v tej stavbi so porabili več kot 40 kg čistega zlata. Zdi se, da je Budimpešta bolj “zlato mesto” kot Praga. V izjemnem Narodnem muzeju je največja dragocenost zlata Štefanova krona, ki jo je leta 1000 iz Rima poslal sam papež Silvester II., da so z njo okronali Štefana Arpada, kasneje proglašenega za svetnika. Znamenite stavbe, mostovi in dolg Margaretin otok sredi Donave so posebno očarljivi zvečer in ponoči, ko so osvetljeni s številnimi lučmi. Na tamkajšnjem pokopališču je pokopan tudi Josef Dobos, ki ima ob nagrobniku postavljeno iz kamna izklesano veliko torto na podstavku. Se spodobi, kajne?
Severno od madžarske prestolnice so majhna mesta ob reki Donavi, pomembna predvsem v srednjem veku. To je VIŠEHRAD s kraljevo palačo Arpad in Salomonovim stolpom, mesto ESZTERGOM pa je bilo celo drugo tisočletje cerkveno središče Ogrske. Donava med tema mestoma oblikuje okljuke, rokave, otoke, po njej se je možno voziti z ladjo. V majhnem baročnem mestu SZENTENDRE (po slovensko Šentandrej) obiščite vsaj Muzej marcipana, kjer je upodobljen med drugimi tudi pevec Michael Jackson, Muzej slaščičarstva in kavarno Doboš ali Muzej keramike Margit Kovacs. Blizu mesta je zelo zanimiv Etnološki muzej na prostem, kjer je na 60 ha površine razstavljenih okrog 300 gospodarskih objektov, hiš, mostov, cerkva kot najbolj tipičnih stavb iz vseh delov Madžarske, v velikem amfiteatru prirejajo folklorne predstave in koncerte, po celotnem območju vozi pravi muzejski vlak, ima tri postajališča in malo železniško postajo.
Obsežna pokrajina med reko Donavo in Tiso je madžarska stepa ali puszta, kjer je nekaj predelov zavarovanih kot Natura 2000 zaradi živalskih in rastlinskih posebnosti: tu gnezdijo bele štorklje, čaplje, race, gosi, rumeni kobilarji in številne druge ptice v povsem naravnem okolju. Ali veste, da čaplje spadajo v red pelikanov? V madžarski stepi so tudi peščene sipine z “živim peskom”.
Dvojno mesto ob Donavi je KOMAROM/KOMARNO ob meji s Slovaško. Tam se je rodil Franc Lehar, znameniti skladatelj operet (Vesela vdova, Dežela smehljaja, Ciganova ljubezen, Princ Luxemburški). V slovaškem delu mesta je posebnost Evropski trg, kjer se nahaja 45 stavb, značilnih za evropske države in nekatere pokrajine. Ob izlivu reke Vah v Donavo je velik kompleks nekdanje mogočne trdnjave.
Preberite še o mestu kraljic (Veszprem) in o mestu kraljev (Szekesfehervar)
