Belgija je zahodnoevropska država z okrog 70 km obale ob Severnem morju. Obkrožajo jo Nizozemska, Nemčija, Luksemburg in Francija. To so glavni razlogi, da govorijo prebivalci te države tekoče več jezikov: poleg francoskega in nizozemskega še angleško in nemško. Komunikacija zato ne predstavlja večjih ovir za turiste. V državi je okrog 10 milijonov prebivalcev, ki se delijo po govorici in pokrajinsko na Flandrijo (nizozemski) in Valonijo (francoski del), vmes je okrožje glavnega mesta Bruselj z dobrim milijonom prebivalcev. Kot samostojna država oziroma kraljevina je bila proglašena šele leta 1830. Za prvega kralja je bil imenovan Leopold I. Oranje-Nassau, in iz te rodbine izhaja tudi sedanji kralj Filip.

V Bruslju ima kraljeva družina uradno rezidenco v Royal Palace v neposredni bližini starega središča mesta in velike dvorne klasicistične cerkve sv. Jakoba. Ob parku nasproti kraljeve palače je vrsta pomembnih ambasad in palača Akademije znanosti. Na sprehodu v mestno središče preko terasasto oblikovanega parka so ogleda vredne stavbe Narodne knjižnice, secesijske palače, kongresna stavba z nenavadno uro in zvončki ter veliki spomeniki, ki spominjajo na zgodovino države. Glavni trg ali Grande Place obkrožajo same veličastne palače nekdanjih bogatih cehov ter ogromna gotska mestna hiša z visokim stolpom na sredini pročelja. Na trgu je vedno polno turistov s fotoaparati v rokah. Če se boste na tem trgu znašli avgusta, vam bo najbrž zastal dih ob pogledu na veliko cvetlično preprogo preko celega trga, ki jo vsako leto po drugačni predlogi sestavijo številni cvetličarji in vrtnarji. To vas bo takoj spomnilo na večstoletno tradicijo izdelovanja belgijskih tapiserij, ki so poleg čipk velika posebnost mesta in države. Če so vam takšna darila predraga, si privoščite nekaj "po turistično" - za vsakim vogalom v mestu diši po vafljih. Temu se res ni mogoče upreti, tako so lepi, dobri in poceni. Tudi ljubitelji piva boste prišli na svoj račun glede velike izbire, samo malo dražje je kot vaflji. Poleg številnih izložb s tapiserijami, čipkami in modo vas bodo privlačile tudi izložbe s čokoladnimi mojstrovinami, kjer se vam bodo spet pocedile sline. A pozor, cene so zelo različne, kvaliteta izdelkov pa ni vezana na cene, temveč bolj na ime in tradicijo izdelovalcev, tako kot moda. Ljubitelji muzejev boste prišli na svoj račun - za vse okuse in zahteve. Eden od nenavadnih in ogleda vrednih je Muzej glasbenih instrumentov MIM v secesijski stavbi Old England; vzemite si čas, četudi niste glasbeno nadarjeni. Zelo obsežen je muzej Autoworld z "oldtimerji" ob Jubilejnem parku poleg slavoloka zmage, prav blizu glavne stavbe Evropskega parlamenta. Nekoliko izven središča mesta je eno od najbolj poznanih znamenitosti Bruslja - Atomium, zanimiv predvsem zaradi nenavadne arhitekture in razgleda iz posameznih krogel. Zraven je glavno sejmišče, park miniaturnih stavb Mini Europe ter Planetarij. Med bivanjem v mestu boste opazili nekaj velikih razlik med to deželo in našo: tam je zelo velik delež ljudi iz drugih delov sveta, tudi iz nekdanjih kolonij, precej nesnage leži povsod okrog in skoraj nikjer ne slišite močnega zvonenja iz cerkvenih zvonov, čeprav imajo cerkva veliko, samo obiskane so malo.

Vsekakor si vzemite čas za sprehod mimo števinih palač raznih inštitucij EU, ki so vse označene pri glavnem vhodu in z modro zastavo. Prav lepo je videti na Luxembourg Place pred Parlamentariumom tudi slovensko zastavo. Blizu letališča se v širino in dolžino razteza povsem nova stavba sedeža NATO, ki je najlepše vidna iz letala. Južno od mesta se nahaja še ena posebnost - to je popolnoma okrogel nizek grič, porasel s travo in s spomenikom na vrhu v spomin na slavno bitko med francosko in zavezniško vojsko pri vasi Waterloo. Prav letos poteka 200 let od te bitke, kjer na polju okrog griča vsako poletje priredijo "navidezno bitko" v identičnih uniformah. Dober spektakel.

Najlepše belgijsko mesto pravijo, da je Brugge, zelo zanimivo je staro pristaniško mesto in največji center za diamante vključno z glavno borzo zanje - Antwerpen, poznano tudi kot rojstno mesto slavnega slikarja Rubensa.

Z vlakom, avtobusom ali z avtom se lahko odpeljete še v 3 ure oddaljeni LUXEMBOURG. Ena od najmanjših držav v Evropi je vredna obiska, še posebno glavno mesto. Tudi tam govorijo več jezikov, polega francoskega še nemško in angleško. Celotna Velika vojvodina ima okrog pol milijona prebivalcev, prestolnica dobrih 100.000, od teh ima samo ena tretjina luksemburško državljanstvo. Zaradi te pisanosti narodov in številnih važnih inštitucij mestu lahko rečemo evropska prestolnica. Ima izjemno bogato zgodovino in zanimivo lego na visokem platoju med dvema rekama, ki ga obkrožata, to sta reki Alzette in Petrusse. Staro mestno središče je zelo lepo urejeno, ima kar nekaj ulic zaprtih za promet, dovolj parkirnih mest, blizu sta železniška in avtobusna postaja. Značilnost mesta so visoki mostovi - viadukti, ki povezujejo posamezne predele preko obeh globokih rečnih dolin. Na robu starega dela mesta preseneča velika poznogotska cerkev, blizu je dolga vojvodska palača - mestna rezidenca Velikega vojvode in njegove družine, pred palačo je stalna straža. Nasproti palače je velik trg, kjer je dnevno živilska tržnica, ob strani stoji mestna hiša z velikima kipoma levov ob strani. V eni od stavb prijazni uslužbenci nudijo vse turistične informacije. Na območju peš cone so razkošne trgovine, lokali, restavracije in bari, kamor zahajajo domačini in turisti. A cene so kar precej višje od naših. Vredno se je sprehoditi do mogočne trdnjave nad sotočjem obeh rek in si ogledati dolge podzemne hodnike "kasematte" - ena od glavnih mestnih znamenitosti. Z busom ali z avtom se zapeljite preko rdečega železnega mostu Ponte G.D. Charlotte do predela Kirchberg in se sprehodite mimo visokih palač inštitucij EU, luksemburških bank, kongresnega centra, obhodite enkratno oblikovano stavbo Filharmonije. Blizu vseh teh palač na obeh straneh avtoceste je še sejmišče Luxexpo in stavba medijske hiše RTL Group - radio TV Luxembourg. Če vam čas dopušča, si oglejte še obe veliki pokopališči na travniku jugovzhodno od mesta, kjer je pokopanih okrog 16.000 ameriških in nemških vojakov iz časa druge svetovne vojne.